Vladu Steinfeserju se je vztrajnost poplačala, Diana pa široko nasmehnila

 

Lisičke so že od nekdaj izjemno zvite živali in zato ni čudno, da jim ljudje radi rečejo kar zvitorepke. Lovci to najbolje vedo, saj jih je težko prelisičiti in ujeti. A še tako zvita zver se enkrat ujame, rad šaljivo pove Vlado Steinfelser, član Lovske družine ( LD) Dobrava v Slovenskih goricah in njen gospodar. Daleč naokoli je poznan kot odličen poznavalec lisic in še boljši lovec nanje. Najraje jih lovi pozno zvečer in ponoči ob polni luni. Ko so bile zime še darežljive s snegom, je bil lov na lisice veliko lažji, kot je zdaj. Zato pa je zdaj na voljo

moderna oprema za nočno opazovanje, katero si je priskrbel tudi Vlado. Rad ima nočni lov na lisice, ki ga dovoljuje tudi zakon in ga v skladu z njegovimi določili tudi izvaja. Konec minulega leta je večkrat čakal na preži med Brengovo in Verjanami ob meliorirani reki Drvanji. Lovska sreča se mu je nasmehnila šele v zadnji sobotni noči minulega leta, ko je doživel redek lovski prizor. Pravi, da se mu je to zgodilo prvič. Lisice so se oglašale, kot da je že vrhunec njihovega parjenja, katero se sicer začne šele januarja in traja dalj časa. V naravi pa je očitno lahko tudi kaj drugače. Iz vseh koncev širokega polja so prihajale živali in prvič je lahko spremljal je celo naskok lisjaka na lisico, je dejal po lovu. Ko se je prvi vrvež rahlo umiril ter so začele zvitorepke spet mirno in previdno prihajati na polje, pa jih je do jutra spravil na dlako osem. Odstrel je dokumentiral in vse uplenjene živali evidenčno vnesel v informacijski sistem Lisjak, kot to velevajo predpisi. Okoliški kmetje so ga naslednji dan vsi po vrsti pohvalili, saj so jim zvitorepke pobrale nekaj kokoši. Sicer pa v zadnjih treh letih škode po lisicah v tej LD ne beležijo, saj se v vsaki sezoni potrudijo in izpolnijo letni plan odstrela oz. odvzema iz lovišča. Žal pa jim ne uspeva upleniti nobenega šakala, ki je še vedno navzoč tudi v tem delu Slovenskih goric.

M.T.

Fotografija: vir/splet/Marjan Toš